PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Okno v Prisojniku
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

Po Divaški krožni poti-11.maj 2019

PO DIVAŠKI KROŽNI POTI

Po večdnevnem deževju, ki je močno ohladilo ozračje, smo zaskrbljeno spremljali vremensko napoved za 11. maj, za soboto 2019, ko smo načrtovali izlet po Divaškem KRASU, po uravnanem nižjem svetu med Gabrkom, Vremščico, Vremsko dolino, Brkini in Taborskimi griči. Tod globoko pod površjem teče reka REKA, o čemer pričajo številni vhodi v podzemlje in veliki doli, ki so nastali z udori nad podzemnimi votlinami. In kraj/občina DIVAČA (435 m), gručasto naselje, ki je najpomembnejše prometno središče na Krasu leži prav na navedenem območju in zaradi številnih znamenitosti zasluži, da smo jo obiskali, prehodili in si marsikaj ogledali.

Zaradi festivala KRAŠKA GMAJNA, ki bo potekal do 25. maja letos in zaradi slovesnosti v Parku Škocjanskih jam, smo morali spremeniti predvideni potek izleta na območju Divače. Najprej, tj. že ob 9 uri zjutraj nam je vodstvo Jamarskega društva, imenovanega po domačinu Gregorju Žiberni, omogočilo ogled prečudovite Divaške jame, odkrite že leta 1884. Z množico udornih dolin in brezen v okolici Divače je del nekdaj aktivnega jamskega sistema, ki ga je na tem območju oblikovala Reka, ki nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame. Z zanimanjem smo si ogledali izredno zanimivo kapniško bogastvo pisanih stalagmitov, sveč, sigastih kop, kristalov, ki krasijo ogromno notranjost jame, nastale skozi dolgo geološko zgodovino. Po uri in pol hoje po različno osvetljenih in imenovanih predelih jame, smo zvedeli veliko o neverjetnih podzemnih krasotah v plesni in mali ter dvorani kralja Matjaža, v območju kalvarije, slonovega rilca in katakomb. Po izhodu iz jame smo se odpravili do spodmola TRHLOVCA, kjer so si ljudje postavljali tabore že v mlajši kameni dobi in, kjer so našli keramiko, kosti lovnih ter domačih živali. Nedaleč smo si ogledali še pastirsko hiško, kamnito človeško zatočišče, zahtevnejše suhozidne gradnje.

Po povratku v Divačo in krajšem postanku v gostišču RISNIK, smo se podali na krožno pot z revirnim gozdarjem, g. Edvinom Drobnjakom. Najprej smo si ogledali vodni rezervoar, tehniški spomenik, zgrajen ob gradnji južne železnice kot vodno zbirališče s 545 kubičnimi metri prostornine za oskrbovanje parnih lokomotiv in mnogih gospodinjstev z vodo. Po prehodu čez križišče ceste Lokev-Lipica smo se podali po lepi gozdni poti in se kmalu ustavili pred informativno tablo blizu neverjetno globoke udornice Risnik, nastale z vdrtjem stropa nekdanje jamske dvorane, kar je povezno z nekdanjim potekom podzemskih tokov Reke. Od tu smo hodili po gozdnih poteh, kjer nas je na vseh straneh spremljalo prelepo cvetje: nežne potonike, irisi, travniške orhideje, cvetoče šmarnice in seveda označena razna drevesa, o katerih smo vso pot veliko zanimivega slišali od našega gozdarskega strokovnjaka. Kratek postanek smo si privoščili po ogledu spodmola TRIGAVCA, kjer je bilo nekoč starodavno svetišče, kjer so vse do leta 1830 ohranili obred poganskega kulta plodnosti, kjer so staroverci prosili božanstvo Devo za rodnost in zaščito žit pred negativnim božanstvom Moro. Pot nas je vodila tudi mimo neolitskega arheološkega najdišča in proti železniški progi Divača-Lokev, kjer smo se po ogledu zapisanega na informativni tabli obrnili po označeni poti nazaj proti Divači, in sicer po poti nad vrtačami Gorenji in Divaški Radvanj. Premagali smo blago vzpetino in se spet zazrli v neverjetne stene udornice Risnik, ki smo jo morali obkrožiti, da smo se vrnili na izhodišče Divaške in Krasoslovne naravoslovne učne poti. Po vrnitvi v Divačo smo si v gostišču Malovec privoščili nekaj jedače in pijače ter se spočiti odpravili v ŠKRATELJNOVO domačijo, ki s koreninami iz 17.stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo in izjemen spomenik kmečkega stavbarstva. Ogledali smo si film o tu rojeni prvi slovenski filmski igralki Idi Kravanja – Iti Rini, njej posvečeno stalno razstavo, razstavo raznih eksponatov filmske industrije in množico dokumentov ter fotografij številnih slovenskih filmskih igralk in igralcev. Ves čas smo si lahko hkrati ogledovali krajše povzetke raznih slovenskih filmov in sledili zanimivim pripovedim prijazne mladenke, ki nas je sprejela na tem zanimivem divaškem spominskem obeležju, ki se zdaj imenuje Muzej slovenskih filmskih igralcev, kakršnega ne premore svet in se bo s številnimi vsebinami v bližnji prihodnosti preimenoval v Kraški kulturni center.

 

Tekst: Ruža TEKAVEC

Fotografija : Danilo CEJ