Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

SENJORJI OB REKI MURI PO AVSTRIJSKI STRANI

V soboto 28. septembra 2019 smo se zbrali na glavni avtobusni postaji v Ljubljani pri postajališču št. 32, se pozdravili in upali na lep dan. Avtobus LPP je kmalu prispel in šofer Aleš nas povabil naj vstopimo in se namestimo na določena sedišča. Vodnik Stanko je ugotovil pristnost udeležencev in šoferju Alešu sporočil, da lahko zapustimo postajališče. Krenili smo po Dunajski in se pri Smeltu usmerili na avtocesto, ki smo jo začasno zapustili in krenili v Domžale po Danila in Metko.

V Lenartu nas je na dogovorjenem mestu čakala Jadranka, ki je bila naša lokalna vodnica. Sledili so pozdravi, saj je Jadranka naša lokalna vodnica že vrsto let.

Vožnjo smo nadaljevali po lokalni cesti, se vzpenjali na male griče in zopet spuščali v nižino do vasi Trate. Iz avtobusa smo opazovali zanimivo zeleno pokrajino. V kraju Trate smo zapustili avtobus in se usmerili na mejni prehod. Na slovenski strani ni bilo zaznati varuhov meje, na Avstrijski strani pa je pred mostom ob čuvajnici stal stražar za prehod v Avstrijo. Pojasnili smo mu, da smo planinci, da gremo na pohod ob reki Muri, razumel je in ni bilo treba pokazati osebnih izkaznic.

Krenili smo čez dolgi most reke Mure in zapustili cesto. Pot smo nadaljevali po ozki stezici ob vasici in nizko gosto rastočih drevesih. Prispeli smo do reke Mure, ki je mejna reka, ki meji na Slovenijo in Avstrijo. Na naši desni strani smo opazovali kar hitro tekočo reko, ki je glasno žuboreče opozarjala: tukaj sem jaz gospodar. Na levi strani pa smo opazovali različna drevesa in kmetijske površine. Veliko je tudi raznih vodnih pritokov, po katerih so plavale zanimive goske, zlasti pa razne vrste račk in rac.

Nekoliko smo se oddaljili od reke in prispeli do stolpa, ki meri v višino 27 m. Veliko se nas je povzpelo na sam vrh. Z vrha pa je bil čudovit razgled na naselbine in gozdnato pokrajino, tako na Slovensko in Avstrijsko stran. Zanimivost je, da se povzpneš na vrh stolpa po eni strani, po drugi pa sestopiš dol, tako je večja propustnost ob večjih obiskih. Stopnice niso visoke, kar je dobrodošlo za starejše obiskovalce, so rahlo nazobčane, tako, da je varno hoditi tudi po mokrih. Projektanti so zelo dobro poskrbeli za varnost pohodnikov.

Po počitku in okrepčilu smo pohod nadaljevali k reki in krožno ob reki Muri se vračali do izhodišča. Sprehodili smo se po mostu na mejni prehod in že smo bili v Sloveniji. Po cesti smo se povzpeli do našega avtobusa, kjer nas je šofer Aleš že pričakoval.

Odpeljali smo se k turistični kmetiji Marič na zasluženo okrepčilo. Jadranki Furjan smo izročili za dolgoletno pomoč pri vodenju izletov priznanje Zlati znak društva. Sledilo je običajno druženje seniorjev društva po končanem pohodu.

Poslovili smo se od prijaznih Maričevih in krenili proti Ljubljani. V Lenartu smo se poslovili od Jadranke, se zahvalili za njeno sodelovanje na pohodu. Danilo je povedal podatke o našem pohodu. Po dolgi vožnji smo prispeli v Ljubljano, se poslovili in obljubili, da se v mesecu oktobru zopet podamo na izlet.

Zapisal: Stanko Jaki

Foto: Danilo Cej