PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

Prednovoletno srečanje članic in članov PD PT Ljubljana

Prednovoletno srečanje v Logatcu

(30. novembra 2019)

 

Čas beži in skoraj še eno leto je naokrog. Sicer je bilo mogoče nekoliko prezgodaj za prednovoletno srečanje. Bil je še november, toda zaradi vseh obveznosti, ki se nakopičijo v zadnje tedne leta smo odločili, da tokratno srečanje izpeljemo bolj umirjeno. In tako je tudi uspelo. Kljub temu je bilo lepo, zabavno in vredno, da se ga še dolgo spominjamo.

 

Pri Pečjaku v Logatcu smo se ustavili na jutranji kavi, se posladkali ter veselili novega dne. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Nizka oblačnost je ležala nad Notranjsko. Nič ni kazalo, da bo čez dan kaj boljše. Toda glede na napoved vremena, da nas čaka občasno deževje, smo bili veseli, da je bilo le oblačno. Predsednica društva, ki se nam je pridružila pri Pečjaku, nas je odpeljala do izhodišča. Pohod smo pričeli energično. Se pognali po makadamski poti v rahel hrib in ubrali tempo, kot bi nas čas priganjal. No ja, kmalu smo ujeli ritem, ki je bil bolj primeren glede na sestavo skupine in tako smo z zmernim tempom nadaljevali proti logaškemu razgledniku.

 

S široke ceste smo nenadoma zavili v gozd. Šele takrat nas je večina uzrla mogočno steno, ki se je dvigala nad nami. V megli je delovala skoraj zastrahujoče. Bližje kot smo bili, večja je bila zgradba pred nami. Nedaleč od vhoda smo uzrli informacijske table. Na veliko je bilo napisano: »BRANITE IMPERIJ, BARBARI PRIHAJAJO!« Prva misel je bila, da je napis povezan z dogajanji v zvezi z ekonomskimi migranti, ki so v znatno večjem številu prisotni v Logatcu kot v prestolnici. Po prebiranju sporočil na tablah je postalo jasno, da je velika kamnita zgradba del ostankov obrambnega sistema »«Claustria Aplinum Iuliarum«, ki je bil namenjen varovanju srca rimskega imperija. Ja, kot da se zgodovina ponavlja … toda pustimo ta razmišljanja za kakšen drug zapis. Znotraj obzidja je novo pečena babica Helena vsem udeležencem ponudila sladko osvežitev in tako smo nazdravili naraščaju. Novo pečeni dedek je ta čas delal kar pač vodniki običajno počno med postanki na poti.

 

Pot smo nadaljevali skozi gozd, ki jo je preplavila megla. Postave so se urno premikale in izginjale v megli med visokimi drevesi. In višje kot smo bili, bližje razgledniku, gostejša je bila megla. Škoda, predsednica nam je opisovala, kako lepi razgledi so, da se vidi Triglav, Kamniške in Savinjske alpe. Toda med našim obiskom se je videla le megla, tako gosta, da je že ograja razgledišča bila delno skrita v njej. Po malici smo naredili skupinski posnetek in se napotili proti Planinskemu polju. Z vsakim korakom je bila svetloba močnejša. Megla in oblačnost sta se dvigala in trgala. Kar nekaj idej je bilo, da bi se vrnili do razgledišča toda poti nazaj ni bilo. Časovnica nas je priganjala in tudi prevoz nas je čakal v bližini Planinskega polja – jezera. Voda je namreč zalila večji del polja in je resnično je bilo bolj podobno jezeru kot polju. Tudi tukaj smo naredili skupinski posnetek ali dva.

 

Z avtobusom smo se zapeljali v Kisovec, kjer nas je čakalo kosilo. Še prej smo se ustavili pri Juditi in njem soprogu. Oba sta izjemna človeka, gostoljubna brez primere. Vsako leto, ko smo bili v njihovih koncih, smo bili vabljeni na kozarček kuhanega in prigrizek. In tudi tokrat ni bilo nič drugače. Vrhunec postanka je bil ogled rezbanih umetnin. Neverjetno doživetje je videti nastajanje kipov iz kosa debla. Tokrat je pripravljal kip Marije in Jožefa z Jezuščkom ter zibko za nanj. In, ko je kip deteta iz naročja mame prestavil v zibko. Čarobno.

 

Poslovili smo se od gostoljubnih zakoncev in se napotili k njeni sestri Martini. Tam nas je z glasbo pričakal naš stari znanec. Kosilo za vikat, glasba in družba ter dobra volja so prevzeli vse udeležence. Nekaj ur druženja in prijetne zabave za uvod v prednovoletno rajanje in je že bilo konec dneva. V temi smo se podali nazaj proti, od dežja sveže oprani, prestolnici,

 

Zapisal: Jožef Tišlarič

Fotografije: Danilo Cej