PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

Ribniki v dolini Drage pri Igu

Poročilo o izletu k ribnikom v dolini Drage pri Igu

nedelja, 14. junij 2020

 

V okviru Odseka za varstvo narave smo se na sončno junijsko nedeljo zbrali na Igu, kjer smo pričeli z odkrivanjem skritega dela Krajinskega parka Ljubljansko Barje. Zbralo se nas je 24 udeležencev. Po pogovoru smo ugotovili, da večina na tem koncu še ni bila, kljub temu, da je lokacijsko v neposredni okolici Ljubljane.

V svežem jutru smo pričeli naš izlet in sledili smerni tabli, ki pelje proti ribnikom v Dragi. Ribnikov, ki delujejo kot pretočni sistem je sedem in so zavarovani kot naravni rezervat. Napajajo se iz potok Draščica in potočka v bližini naselja Dobravica. Po površini merijo skupaj okrog 18 ha, pri čemer je največji Veliki ribnik,

Pot do prvega ribnika, ki se imenuje Rakovnik ni bila dolga. V senci mogočnih dreves in v neposredni bližini ribiškega doma Ribiškega društva Smuč Ig smo naredili postanek. Po pogovoru o posebnostih tega območja, ki so predvsem v dobrem zavetišču za ptice in druge živali v neposredni bližini vode (vidra, več vrst žab, želva močvirska sklednica) idealno tudi za ribe, smo se napotili proti naslednjemu ribniku, ki se imenuje Špilgut. Ves čas smo bili na dobro utrjeni makadamski gozdni poti. Pri Špilgutu, ki je nekoliko zelenkaste barve, se človek ustavi in občuduje njegovo mirno vodno gladino.

Nadalje smo hodili proti naselju Draga do druge skupine ribnikov, ki se imenujejo: Prvi ribnik, Veliki ribnik (največji med njimi), Srednji ribnik, Rezani ribnik in Zadnji ribnik. Ustavili smo se pri Velikem ribniku, ki je meril 8 ha, pregledali dogajanje ob vodi (živali in lokvanji), prebrali informacijsko tablo ter se pripravili za raziskovanje gozda. Kajti v dolini Drage so poleg ribnikov zanimivi tudi gozdovi in gozdni obronki, ki so gozdarje navdali z idejo za oblikovanje Gozdne učne poti Draga.

V začetku je velika informacijsko tabla, sama pot pa se prične s smerokazi; markacijo belega lokvanja. Pot je krožna in ni bila zahtevna. Dolga 3,2 km, opremljena s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst. Za ogled poti smo potrebovali slabe 3 ure. Na celi poti smo občudovali drevesne vrste; posebej zanimivo je bilo opazovati termofilni gozd ter drevo brek, ki ga pozna zelo malo ljudi. Spada v družino jerebik in je v Sloveniji zelo redka. Raste počasi in ima obilen koreninski pletež, s katerim kljubuje daljšim sušam. Plodovi breka so rjavkaste hruške, ki dozorijo do začetka oktobra. Po prvi slani so plodovi užitni tudi za ljudi. Les je izredno trd, gladek, elastičen in težko cepljiv. Je zelo iskan za izdelavo glasbil (dude) in merilnih inštrumentov.

 

Celotna pot je potekala po gozdnih vlakah in delno po vaški cesti v Dobravici, se dvignila do nadmorske višine 415 m in se spustila v gozd ter nas tako je privedla do Srednjega ribnika.

 

Ob Srednjem ribniku smo se podali po stezici med ločje, kjer je bilo iz neposredne razdalje možno opazovati življenje v vodi in okolici (ptice, ribe, jelševe gaje, cvetoči bezeg, pretakanje vode). Na travnikih je bilo moč videti več vrst orhidej in ostalo travniško cvetje.

Ob povratku smo se zopet vrnili do ribnika Rakovnik. Ob njem je več pomolov, klopc in veliko miru. Seveda je bil za nas zelo privlačna labodja družina s štirimi mladički.

Ob zaključku poti smo spoznali, da je pot v Drago prava naravoslovna knjiga, ki smo jo uspeli nekoliko odkriti. Gotovo pa se sem splača še kdaj vrniti.

 

Zapisala: Martina Šuštar Marn

Fotografije:Marjan Ogrin