PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica
Dom je ODPRT

DOVŠKI KRIŽ(2542m)

Dovški križ 2.542m, sobota 05.09.2020

Zdaj, ko so dnevi že krajši, smo se od doma odpeljali zgodaj, še v temi, vendar se je izplačalo. Na izhodišču izleta na Dovški križ so nas dohiteli prvi sončni žarki, ki so ožarili okoliške vrhove. Navzgor smo se namenili iz Poldovega rovta po poti čez Brinje. Sprva skozi gozd, potem, ko se je ta začel redčiti, so se začeli odpirati lepi pogledi: levo Stenar in Križ, nad nami Rokavi, za nami pa Cmir in Rjavina, pa seveda očak Triglav. Po travnatih strmalih in čez melišče smo se s par postanki povzpeli pod Brinovo glavo in Kopicamin do Šplevte ter do sedla Grlo, kjer so se nam razkrili vsi trije Rokavi in oba Oltarja. Dva člana odprave sta se odločila za lažjo varianto na Šplevto, ostali smo se podali na nekoliko bolj plezalno nadaljevanje preko razgibanega terena, kombinacije melišč, travnatih in skalnatih pobočij. Premagali smo malo sitno škrbino in se povzpeli do vrha. Tu so se nam razkrile poleg že omenjenih Julijcev še druge Martuljške gore v vsej svoji krušljivosti: Špik, Velika Martuljška Ponca, Škrlatica, Kukova špica in Škrnatarica. Vreme smo imeli lepo, pa nam je pogled segel do Krna na eni strani, pa preko Dobrača do Großglocknerja na drugi, zaobjel Karavanke, Storžič in Košuto, se sprehodil preko doline Vrata na Kredarico. Do Grla smo se vrnili po isti poti, potem pa zavili na drugo stran Šplevte do bivaka z najlepšim razgledom, Bivaka II Na jezerih. Navzdol je šlo potem nekaj časa dokaj hitro, preko melišč, da se je dobesedno kadilo za nami. Spodnji del je bil na nekaj mestih malo neugoden, vendar smo mimo slapu na Rdečem potoku pot srečno končali pri naših prevoznih sredstvih. Za zaključek pa še pijača in pica v Mojstrani.

TEKS IN FOTO:Marjan Ogrin