PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Šunikov vodni gaj v Lepeni

Lepena – Šunikov vodni gaj

(17. julij 2021)

 

Iz Ljubljane smo proti dolini Lepene krenili z mešanimi občutki. Komaj je avtobus speljal, so se na steklenih površinah pojavile prve debele dežne kaplje. Bo, ne bo, mogoče pa le ne bo in podobne misli so verjetno begale v glavah večine udeležencev izleta. So pa nekatere udeleženke bile odločene, da bomo imeli srečo in ne bo dežja. Počasi smo se dobre volje nalezli vsi in se sprijaznili, da nismo iz »cukra«.

Pot preko Logatca in dalje skozi Idrijo ter naprej skozi Tolmin do Kobarida je minila ali v umirjenem klepetu ali med dremanjem. V Kobaridu nas je pričakalo podobno vreme, kot je bilo v Ljubljani. Lokalni vodnik PZS, Jože Kodermac, nas je sprejel z nasmehom in vprašanjem: »A ste nam pripeljali dež?!« ter nas povabil na jutranjo kavo. Pohodniki smo se razdelili na dve skupini in zasedli prosta mesta na terasi dveh lokalov, ki so že bili odprti. Jutranja kava se je prilegla in vrnila dobro voljo. Oblaki so bili videti manj sivi in, kot da se nas je nebo usmililo, pričel je pihati veter. Jože je bil dobre bolje. Dejal je, da je to dobro. Veter bo pregnal dež in bomo imeli lep pohod.

Ponovno smo se vkrcali v avtobus in se napotili proti Lepeni. Ovinkov ni bilo ne konca in ne kraja. Kar naprej smo se, sedeč na sedežih, nagibali levo ali desno. Pa tudi to se je končalo. Malo pred deveto uro smo bili na parkirišču v bližini vhoda v dolino Lepene.

Kratek čas nas je pot vodila po asfaltirani cesti. Nato smo zavili na makadam in nadaljevali preko ozkega visečega mostu. Čista voda Lepence in temnozeleni tolmuni so bili občudovanja vredni. Nismo se ustavljali, saj nas je naš lokalni vodnik odločno vabil naprej na jaso in dalje v gozd ter navzgor, na levem bregu Lepence. Večkrat smo se ustavljali in slikali, saj so slapiči in slapovi bili enostavno prelepi, da jih ne bi ovekovečili na fotografiji ali za na FB ali svoj osebni album. Voda v potoku Lepence se napaja iz potoka Šumnik, ki od izvira do izliva premaguje samo 500 m višinske razlike. Potok Šumnik je je eden najbolj skrivnostnih predelov Slovenije. Izvira izpod planin od Debeljaka (1869 m) do Oblega brda (1957 m). V bližini je bil leta 1998 na veliko noč epicenter močnega potresa. Potok Šumnik v svojem toku ustvarja veliko število slapov s čudovitimi tolmuni. Le ti tudi ob največji suši ne presahnejo in imajo vedno obilico vode.

Videno med našim pohodom je bilo čudovito. Predstavljajte si gozdnato pokrajino sredi gora, polno bučeče vode, ki je v stoletjih izdolbla sto metrov dolga in do deset metrov globoka korita. Voda je čista, zelenkasto modre barve in pozorna vse do dna. Slapiči in slapovi se izmenjujejo, občasno se vodni tok razširi v zelene tolmune. Prekrasno! In naj bi bilo energija ob potoku Šumnik in Lepenca celo zdravilna. Mogoče je res, toda mi smo hiteli naprej ob toku navzgor in nato na drugi strani potoka Lepence navzdol proti našemu izhodišču.

Avtobus nas je odpeljal še na Vršič, kjer nas je pričakal sneg v kotanji ob cesti in hladen pršič v zraku. Eni z dežniki, drugi s kapucami, smo se napotili proti Poštarskemu domu, kjer nas je čakalo slastno kosilo. Ja, res je začelo deževati. Ko smo se vračali proti Ljubljani. Škoda, da so nekateri odpovedali. Toda nikoli ne veš. In tokrat se je zgodilo, da je deževalo vse naokoli, le naše predane pohodnike je vreme presenetilo z naklonjenostjo.

 

Zapisal: Jožef Tišlarič

Fotografije: Danilo Cej