PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Ogradi(2087m)

OGRADI(2087m)

 

V jutranji temi oktobrske nedelje se z prijateljico Matejo v Šentvidu pridruživa že zbrani skupinici hribo-ljubcev in složno se stisnemo v 'po-novem-dišeči' avto Danila, ki nas zapelje na Gorenjsko. Vožnja je v dobri uri za nami, izkobacamo se iz avta, za nekaj korakov raztegnemo noge in ujamemo sončni vzhod.

'Uhh, ahh..' vsak po svoje doživlja lepoto danega trenutka - nepopisno lepo. Nebo rdeče-rumenih barv in žareča gmota, ki sprva sramežljivo pokuka a svojo pot vztrajno nadaljuje do popolnega vzhoda.

V takem počakamo še na preostali del družbe, ki se z vodjo Gregorjem kmalu pripelje. Ugotovitev, da je Gregorju na avtu spustila guma, ne zamaže lepe energije, ki je med nami. Glavnina skupine se pod Marijino taktirko poda v hrib, Gregor pa se z pomočjo Jožeta nameni zamenjati gumo, saj preceni, da se je z nevšečnostjo bolje spopasti prej kot kasneje.

Hoja, pogovor, opazovanje okolice in kak 'škljoc' za foto, ki jo vsak kasneje še kako rad pogleda .. in počasi prispemo do križišča pred planino v Lazu. Malce postojimo, popijemo in ne traja dolgo kar se nam pridruži druščina z avtomehaničnimi sposobnostmi alias Gregor&Co. Špela in Jana zaradi oglašajočega-se-kolena izrazita svojo dilemo, če naj nadaljujeta pot na Ogradi ali jo mahneta direktno proti planini Laz. Gregorjeve prepričevalne sposobnosti in obljuba prekrasnega razgleda, ju prepriča, da z skupino skupaj nadaljujeta pot.

Hoja, pogovor, opazovanje okolice in kak 'škljoc' za foto ….

Počasi a vztrajno pridemo na z soncem obsijan del Ograd, kjer se na ravnini Špela in Jana odločita, da bosta z vzponom zaključili in uživali v razgledu. Z natančnimi navodili, ki jima jih nameni Gregor, se preostali del pohodnikov obrne proti vrhu.

Sledi: hoja, pogovor, opazovanje okolice in kak 'škljoc, škljoc…'

Počasi, a vztrajno, z užitkom pridemo na vrh.

Pazi: Jože na vrh prispe celo trikrat – kdo bi si mislil, da ima prenajedanje en dan prej take stranske učinke: tek na vrh-hitro dol do skupine, obrat in spet tek na vrh-dol do skupine in še zadnji-tretji tek na vrh. Ufff... v podzavest si zapišem: nikol' se ne prepusti prenajedanju

Na vrhu se izmenjujejo sončni žarki in megla a vendar vsak na svoj način uživa. Vsak na svoj način uspe svoj užitek ubesediti. Z vztrajnimi ukazi naravi 'umaknite se že ve meglice!!' nam poskuša Gregor zagotoviti obljubljene nam razglede, ki jih je v preteklosti že doživel 'z Ograd. No, meni je vseeno. Zadovoljstvo nad lepoto izleta, narave, okolice, družbe je doseženo, meglice pa… nam med vsem tem malce nagajajo, morebiti tudi zato, da si narava zagotovi, da pridem še kdaj na Ogradi.

Družba poležuje, se okrepčuje na vrhu, klepeta… Gregor zadovoljen spremlja po mobitelu dogajanje z Špelo in Jano, ki se mu skrbno javljata. Kako zanimivo, kajne? Porodi se vprašanje, če bi svoje aktivnosti nekomu tako vestno sporočali tudi v svojem vsakdanu, kot je to narava/izlet od nas brez negodovanja dosegel.

Nič - meglice so vztrajne in družba se odloči sestopiti 'z Ograd.

Hoja, pogovor, opazovanje okolice, kak 'škljoc'… in prispemo do planine Laz - uffff kako je lepa – jo prečimo in uberemo v smer planine Jezero.

Hoja, pogovor, opazovanje okolice, 'škljoc, škljoc' … in že smo pri planini Jezero, kjer se z zatonom sončka občutno ohladi, zato ne izgubljamo časa in nadaljujemo proti cilju oz. avtomobilom.

Hoja, pogovori (izlet se nagiba v zaključni del in, kdor ima željo, si sestopanje popestri z klepetom), opazovanje okolice, kak 'škljoc' …. in že smo pri avtih.

''Nova' guma drži' zadovoljno ugotovi Gregor in odpeljemo se na sklepni sestanek (beri: pijačko), kjer zaključimo dan z besedami 'hvala in še kdaj…'

 

Tekst:Marina Bevk

Foto: Danilo Cej