PD Pošte in Telekoma Ljubljana

English
Navigacija
Poštarski dom na Vršiču
Zima na Vršiču
Okno v Prisojniku
Planike
Jesen na Vršiču
Ruska kapelica
Ajdovska deklica

Po Krasu v Pliskavici po planinski poti

Po Krasu v Pliskovici po planinski poti (13. marec 2022)

 

Tokrat smo se »priključili« našim prijateljem iz Planinske skupine Nova Gorica. Izbrali so resnično lahko, in glede na odziv in prijave članic in članov, zanimivo planinsko pot. Dejansko je akcija potekala po zanimivi krožni pot, ki jo označuje v kamen vklesana ovčka, simbol kraške vasi z imenom Pliska.

 

Vodnica Marina nam je med vožnjo do izhodišča podala več zanimivih informacij o ovčki, ki označuje pot. Med drugim ovčka z usmerjenostjo svojega telesa oz. pogleda usmerja pohodnika ter tudi vabi k počitku. To je takrat, ko pohodnik in ovčka gleda iz oči v oči. Takrat naj bi pohodnik naredil postanek in se prepustil občudovanju kraške narave. Sicer sama pot vodi preko kraških gmajn, mimo neskončno dolgih in suhih kamnitih zidov, ki so jih nekoč gradili domačini. Slednji so kamne pobirali in zlagali v zidove, da bi tako pridobili travnike, pašnike in njive. Suha gradnja ni obsegala zgolj oblikovanje zidov. Tudi pastirske koče so zidali, ki so služile kot zavetje pred vetrom in mrazom ter dežjem, v poletni pripeki pa za zavetje pred soncem. Tudi za živali so poskrbeli z gradnjo t.i. staj, kamor se je drobnica zbirala pred pripeko in tudi pred plenilci. Na stenah staj so bile veje z dolgimi črni trni, ki so dodatno varovali ovce in koze pred plenilci. Nekoč so se ljudje veliko ukvarjali tudi s smoljarjenjem. V olupljena debla črnega bora so rezali zareze in jih oblikovali v kanale po katerih se je v glinene posode stekala smola. Takrat so tako pridobljeno smolo, ki vsebuje kolofonijo in terpentinovo olje, kot surovino uporabljali predvsem v kemični industriji.

 

Šli smo tudi mimo več kalov. Kal je plitvejša kotanja s položnimi bregovi. Namenjen je bil napajanju živine, ki je s kopiti tlačila glineno podlago in tako preprečevala, da bi voda odtekala v podzemlje. Lokev je ime za vodno zajetje, ki ima obzidane bregove. Voda je služila ljudem za gospodinjstvo in otrokom za veselje ob kopanju. Izraz štirna, ki je bolj splošno poznan je ime za vodnjak, ki je lahko bil skupen za celotno vas ali jo je imela domačija na svojem dvorišču – bornjaču, so jo imenovali po domače.

 

V kraju Kosovelje je bila v čas I. svetovne vojne poljska bolnica avstro-ogrske vojske. Ostanki zidu vojaške kapele, ki je bila v bližini bolnice, še danes pričajo o tistih časih. Kapelico so domačini še vrsto let uporabljali za zatočišče pred dežjem. Zgradba se je dokončno razpadla v času II. svetovne vojne.

 

Informativne table ob poti pohodniku dajo še številne druge zanimive informacije. Vseh ne moremo zapisati. Upamo, da so zapisane zbudile dovolj pozornosti, da se tudi sami podate na to prelepo učno pot. Verjetno ne boste obiskali kamnoseka, Jerneja Bortolata, kot smo ga mi. Med obiskom je pripravil zanimivo predavanje o tem, kako se loteva kraškega apnenca in mu ga z različnimi tehnikami obdelave daje zanimive oblike in uporabno vrednot. Naj vam ne bo škoda časa za obisk njegove spletne strani: https://www.bortolato.si. In tako dalje in naprej.

 

Da ne bo beseda samo o lepotah Krasa. PS NG je imela občni zbor in le temu bo na koncu namenjeno najmanj prostora. Pliskina pot nas je pač prevzela. Toda tudi Božo Leban se je ponovno izkazal. Notranjost gostinskega objekta je bogato opremil s starim kmečkim orodjem. Tako njegova/njuna (z ženo Karmen) Lipa na Krasu dobiva dan za dnem bolj privlačno podobo. Odlično pribežališče za večje zaključene družbe, ki si želijo dobre hrane in žlahtne kapljice.

 

Občni zbor … ja, ne smemo biti krivični. Bilo je kratko in jedrnato. Čestitke PS NG, ki je pritegnila mlade planince plezalce v svoje vrste. V minulem letu so imeli kar nekaj alpinističnih vzponov in očitno jim energija ne pohaja. Čestitamo in želimo jim še veliko zanimivih vzponov in planinskih taborov. Številčno so majhna skupina, toda njihovi dosežki so veliki. Energija in pozitiva je prekipevala tudi tokrat. In naj nam bo dano, da bo še velikokrat tako. Dragi prijatelji, velika hvala vam za vabilo in pogostitev. V vaši družbi je znova »najlepši dan«. A ne, Ivan?!

 

Zapisal: Jožef Tišlarič Fotografije: Danilo Cej