Vodniški odsek - Galerija

Poročilo iz hribovske ture 'Kokrska kočna 8.-9.7.2022'

Po predvidenem se je ekipa v polni zasedbi zbrala na parkirišču Planinskega doma v Kamniški Bistrici od koder smo se z vodnikom Romanom zapeljali do izhodišča hoje oz. parkirišča pri tovorni žičnici. Ekipo so poleg vodnika Romana sestavljale še 4 dekleta/žene in sicer Andreja, Mateja, Tončka in jaz-Marina.

Z težkimi nahrbtniki smo jo mahnili proti Kokskem sedlu in na cilj prispeli relativno hitro, pol ure pred časovnico, kar nas je podžgalo z dodatno dobro voljo (ki je že sicer bila na maximumu) za hojo naslednji dan.

V soboto smo jo tako v hudo vetrovnem jutru mahnili proti Kokrski Kočni. Glava se je morala hitro zbrati in voditi korak čez travnato pobočje (mimogrede vidimo bivak pod Kočno), prek melišča do prve plezarije in počasi a vztrajno smo jo pri-cufuzali na vrh Kokrske Kočne. Veselje ob dosežku veter ni uspel odpihniti 

Po štempljanju, vpisovanju v knjigo planincev na vrhu Kokrske, jo mahnemo v smeri Jezerske Kočne - časovnica kaže 30 min. Z maksimalno previdnostjo s pomočjo jeklenic in klinov pridemo v predvidenem času na vrh Jezerske Kočne. Štempljanje in vpisovanje in zadovoljno slikanje na vrhu Jezerske Kočna  … vseskozi pa neumorno močnoooo piha, vmesne meglice in veter, veter, veter..

Iz Jezerske Kočne se odpravimo proti Grintovcu. Glava in korak sta zaradi krušljivosti, peska in vetra stalno v komunikaciji 'previdno-počasi in sigurno' . Prečimo 'spodmol' kjer vsak na svoj način zvali sebe in nahrbtnik pod skalo.

Nadaljevanje poti čez Dolško škrbino se mi je na momente zdelo ena sama borba z vetrom. Pihalo je takooo, da se mi je zdelo, da mi bo veter glavo snel, ne samo mene odpihnil. Temu primerno sem prilagodila hojo iz pokončne na hojo pri tleh - ne boš me ne, veter ti :P Razgledovanje na jezersko stran (Češke koče in koče na Ledinah) in v smer Dolci je zato bilo 'kratko a sladko'.

Sledil je zadnji vzpon - vzpon na Grintovec, kjer se plezarija prepletala z hojo po grušču. In počasi a vztrajno smo se povzpeli tudi na ta naš zadnji cilj - Grintovec. Veseli in zadovoljni, bolj ali manj utrujeni, se poslikamo, popapcamo kako malenkost in, zaradi vetra, relativno hitro začnemo sestopati v smeri Kokrškega sedla.

Na Kokrskem sedlu posedimo, pogučamo, pojemo, počinemo. Tončka se odloči, da bo na Cojzovi koči ostala še 1 noč z namenom, da v nedeljo stopi še na Kalško goro (Med pisanjem tega poročila, se mi dne 10.7.22 javi Tončka z sms-jem, da je uspešno osvojila Kalško goro in varno, pred dežjem, sestopila do avta v Kamniški Bistrici).

Ostali udeleženci ture (Roman, Andreja, Mateja in Marina) sestopimo 9.7.22 iz Kokrškega sedla do avta in … zadovoljno zamenjamo gojzarje za sandale )))

Povzetek:

• Tura Kokrška Kočna - Jezerska Kočna - Grintovec zaključena uspešno, zadovoljno.

• Vremenske razmere - oblačnost, vmesno sonce in zelo močan veter

• Kondicijske razmere - zelo prav pride dobra kondicija, moč v nogah, saj mora biti korak vseskozi zbran, natančen.

• Bilo je ČUDOVITO 