Planinsko društvo - Galerija

Rakov Škocjan z Brežiškimi Torkarji

Krajinski park RAKOV ŠKOCJAN – izlet skupaj z Brežiškimi Torkarji

9.5.2023

Že pol leta je minilo, odkar smo se nazadnje srečali z brežiškimi Torkarji. Ker je bil skrajni čas, da srečanje ponovimo, smo se odločili, da skupaj opravimo pot po krajinskem parku Rakov Škocjan. Brežičane, ki so se pripeljali z vlakom, smo pričakali v Ljubljani in skupaj smo se z avtobusom odpeljali do izhodišča za krajinski park Rakov Škocjan, kjer nas je pričakala vodička Štefka Šebalj Mikše iz planinskega društva Cerknica in nas povedla po biseru Notranjskega regijskega parka.

Krajinski narodni park je park v bližini Unca, ki zajema območje okoli potoka Rak, nekaj jam in dva naravna mostova. Je čudovit park med Cerkniškim in Planinskim poljem. Skozi celoten park poteka učna pot, ki nas pelje mimo vseh znamenitosti in nas z opisina informativnih tablah poduči o kraških pojavih.

Avtobus je parkiral v bližini velikega naravnega mostu in kmalu smo bili mimo ruševin cerkvice sv. Kancijana, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. Naredili so jo pribežniki pred Turki iz Rakeka in Unca. Sv. Kancijan je bil zavetnik preganjanih.

Veliki naravni most je ostanek kraške jame, ki se ji je pred davnimi časi zrušil strop. Pod njim teče reka Rak. Nekoliko dalje nas je pričakala Tkalca jama, v katero ponikne reka Rak. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca, ki je bil za kazen, ker je delal za praznik, spremenjen v kamen. Jamo je opisoval že Valvasor.

V spremstvu čudovite narave, pomladnih cvetlic in malih jezerc, smo po ozki gozdni poti prispeli do orjaka Rakovega Škocjana. To je hrast dob, ki je vzklil v 17. stoletju in je star čez 400 let. Videti mu je, da je začel izgubljati svojo življenjsko moč. Nudi pa zatočišče in hrano drobnim živalskim vrstam, glivam in mikroorganizmom.

Približno pol ure hoje naprej nas je nad Zelniškimi jamami pričakal mali naravni most, ki meri v višino 42 m in je prav tako, kot veliki naravni most, nastal z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. Skozenj se nam odpira pogled na vstop v kraško podzemlje.

Po opravljeni sedemkilometrski krožni poti smo se vrnili do velikega naravnega mostu. Okrepčali smo se v lokalnem gostišču in čakal nas je le še povratek v Ljubljano.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rakov_Škocjan:

»Rakov Škocjan ima dolgo zgodovino povezano s človekovim življenjem.

Arheološke najdbe ostankov orodij iz paleolitikadokazujejo, da je pračlovek naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu že v prazgodovini. Iz kasnejše železne dobeso našli ostanke lončevine, ki so jih izkopali pri cerkvici sv. Kancijana, in obrambni nasip na zahodni strani, po čemer sklepajo, da je bila tam tudi ilirskanaselbina.«