PD Pošte in Telekoma Ljubljana
Imeli smo malo zamude, saj smo bili velika skupina in s hojo smo pričeli šele ob 9:30. Skupaj smo se pričeli vzpenjati na greben pogorja Monte Baldo, kjer smo razdelili: puščice so šle na Cima Valdritta 2218 m (najvišji vrh) i n od tod na Cima Telegrafo 2200 m, nato na ferrato dele Taccole in na vrh Vetta dele Buse 2154 m. Tisti, ki se niso povzpeli na ferato, so se s Cima Telegrafo spustili na izgodišče.
Višinska razlika pribl. 1.000 m -1300 m, dolžina 14 km – daljša pot.
Ferata delle Taccole se je izkazala za precej zahtevno ( z Ingrid sva v maju na ogledni turi našle vstop, vendar zaradi snega nisva mogli po njej). Vse ferate , ki smo jih preplezali v kasnejših dneh, so bile precej lažje. Vsekakor drži, da je bila »na Plajbo«.
Nadaljevanje poti proti Arcu – 1 ura vožnje, namestitev v apartmajih pri Giancarlu in večerja (njoki z bolonjsko in gorgonzolo). Dodatno še polenta in burek (Mojca in Damjan). Za solate sta poskrbeli Mojca in Damjana. Vino : Božo in Trampuž.
Ker smo vedeli, da je F. Colodri res lahka, smo dodatno opremili še udeležence, ki niso imeli svoje opreme za ferate in tako smo se vsi povzpeli preko stene po razmeroma lahki ferati Colodri: (270 višincev, lahka ferata, 1 ura 15 min), nato smo se povzpeli na Monte dei Colodri, in še na na Monte Colt). Povratek v Arco, pivo&kafe, ogled starega mesta, kjer so številne trgovine s športno opremo…
Čestitke Ines in Suzani za njuno prvo ferato!
Vzpon in povratek z dodatnim vzponom na Monte Colt je trajal 6 ur.
Povratek v Agriturismo in večerja: jota s klobaso ali brez, solata, zabavni program: Božo zaigra in in ostali prepevajo…
Puščice: Po poti 417 gremo Cima Capi 907 m (ferata Fausto Susatti 500 višinskih metrov od tega 300 metrov opremljene ferate). Od tu nadaljujemo na Cima Roca 1090 m in se skozi galerije vračamo v Biacezo. (7 ur, 900 višinskih metrov);
Polžki: Začeli smo na istem izhodišču, vendar polžki opravijo krožno pot na Cimo Rocca 1090 m z obiskom rovov, cerkvice Sv. Ivana in bivaka Arcioni, vse skupaj 672 višinskih metrov.
Po poti sta se skupini srečali pri cerkvici sv Ivana in se potem spet razdelili, eni po ferati delle Laste navzdol, manjša skupinica pa po potki na izhodišče.
Nobel večerja: Giancarlo s pomočniki nam pripravi odlične pizze, ki jih zalivamo z domačim vinom. Odlično!
Puščice: ob 7:30 odhod Feratarji imajo pred sabo izziv: Ferata Rio Sallagoni.
Vožnja do Drene, 12 min, 11 km. Na parkirišču Riserva naturale delle Marocche se ustavimo in se napotimo v kanjon Rio Sallagoni. Ferata je kratka: 190 višinskih metrov, od tega 130 opremljenih. Ferata je bila spolzka v maju, ker je padal dež in mestoma previsna. Vmes sta 2 tibetanska mostička. V suhem in sončnem vremenu, se je izkazala za zelo lepo in niti ne težko. Ker smo ysi v teh dneh vsi pridobili izkušnje, ni bilo nobenih problemov, samo užitki…
Polžki: se odpeljejo v kraj Riva del Garda (7 km), parkirajo v parkirni hiši in se odpravijo do stolpa Bastione in do cerkvice Svete Barbare (619 m) od koder je prečudovit razgled.
Ob 11. uri smo se zadnjič zbrali pri Giancarlu, pojedli preostanke hrane in izpraznili apartmaje. Povratek je delal vsak sam, tudi s postanki ob jezeru. Ker je bilo vreme prelepo se nam res ni mudilo domov.
Še nekaj besed o skupini: delovali smo zelo enotno in vsi smo bili izredno motivirani – tako za pohode kot za pripravo hrane in pospravljanje. Glede na to, da nas je bilo skupaj 27 si lahko samo čestitamo.
S tako skupino bi lahko resnično šli kamorkoli in tudi še za več dni…
Hvala vsem za udeležbo on pomoč in tudi za prispevke v hrani…pesmi, dobri volji in potrpljenju… ponovimo enkrat v naslednjem letu…