Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija
Po vrhovih okoli Kočevja
LIVOLDSKI VRH, FRIDRIHŠTAJN, MESTNI VRH
6.10.2023
V Kočevje, kjer je bilo naše izhodišče za pohod, smo se odpravili z vlakom. Naša skupna odločitev je bila, da opravimo pohod na Livoldski vrh, Fridrihštajn in Mestni vrh. Vsi trije vrhovi so del pogorja Stojna, ki se dviguje nad Kočevjem.
Po jutranji kavici, ki smo si jo privoščili v Kočevju, smo se po zmerno strmi, gozdni poti podali najprej na Livoldski vrh (994 m), ki se nahaja na jugovzhodnem delu Stojne. Sam vrh ni razgleden, ker je popolnoma obdan z gozdom. Vendar pa se malo pod vrhom nahaja razgledna točka, kjer se odpre prečudovit pogled na Kočevje, Kočevsko jezero in bližnje vrhove.
Po krajšem počitku in okrepčilu smo natančno sledili markacijam, ki so nas pripeljale do gradu Fridrihštajn. Nahaja se na 970 m visoki vzpetini, južno od Kočevja in je najvišje ležeči slovenski grad. Vso pot nas je spremljala jesenska vegetacija, predvsem raznovrstne gobe in visoka, stara drevesa, ki so značilna za bogate kočevske gozdove. Grad je znan po tragični ljubezenski zgodbi Friderika Celjskega in Veronike Deseniške.
Pot nas je nadalje vodila v smeri proti Mestnemu vrhu. Med potjo smo poiskali ledeno kraško jamo, s stalnim ledom na nadmorski višini 870 m. Jama je globoka preko 100 m, led pa se zaradi južne strani vhoda v jamo, nahaja šele v globini 50 m. Ledena jama je opisana tudi v knjigi Sto naravnih znamenitosti Slovenije.
Sredi male jase za Mestnim vrhom stoji koča pri Jelenovem studencu, kjer je bil naš naslednji počitek. Koča je ime dobila po bližnjem studencu kjer se napaja divjad. V tem studencu naj voda ne bi nikoli usahnila. V preteklosti je bilo tu zavetišče gozdnih delavcev, danes pa je preurejena v planinsko postojanko.
Od koče smo pot nadaljevali na 1034 m visok Mestni vrh, ki je poleg Fridrihštajna zagotovo najbolj znan vrh na Kočevskem. Zaradi gozda vrh ni razgleden, vendar se tik pod njim nahaja razgledišče iz katerega se nam odpre razgled na Kočevje in Kočevsko jezero, čez gozdove Kočevskega Roga, Suhe krajine in Male gore. Lepo je viden tudi greben Stojne proti severu.
Po skoraj sedemurnem pohajkovanju je prišel čas, da se vrnemo domov. Iz Mestnega vrha smo se spustili v Kočevje, si privoščili sladoled in odpeljali z vlakom v Ljubljano.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Fridrih%C5%A1tajn
»Danes so od gradu Fridrihštajn ostali le porušeni zidovi in ostanki temeljev. Kraj so leta 1993 sicer začeli čistiti in strokovno restavrirati. Trenutno je obzidje obnovljeno in tako zavarovano pred nadaljnjim propadanjem. Obnovljen je del obzidja, ruševine gradu pa so poznana izletniška točka. Zanimivost, ki je še ostala iz takratnih časov, je živa skala, na kateri je ostala sled Veronike Deseniške. Legenda pravi, ko je Friderik II. na poročni dan poljubil svojo Veroniko, se je skala, na kateri je tisti trenutek sedela, pod vplivom njune vroče ljubezni stopila.«
Tekst: Ivica Vidmar
Foto: Danilo Cej