Planinsko društvo - Galerija

10.dni na Korčuli

POHODNA KORČULA

18.9.2023 do 27.9.2023

Pa je le prišel čas za naše aktivno letovanje. V organizaciji turistične agencije Balkanika in našega turističnega vodnika, šoferja, gorskega vodnika in med drugim tudi mednarodnega maratonca v teku, Renata, smo se odpravili na Korčulo z željo, da bo letovanje potekalo kar se da aktivno.

Po dokaj dolgi vožnji, med katero smo obiskali spomenik žrtvam vojne za Hrvatsko v Biokovu, si ogledali Pelješki most, načrtovanega s strani slovenskega gradbenega inženirja in graditelja mostov Marjana Pipenbaherja, smo prispeli v srednje veliko mestece Orebić, mestece, ki ga najdemo na polotoku Pelješac. Nad njim se dviguje 961 metrov visok hrib Sveti Ilija, nasproti njega pa leži otok Korčula. V Pelješkem kanalu leži več manjših otočkov, ki še polepšajo razglede in okolico Orebića. Tu smo si med čakanjem na trajekt namočili noge v morju in si privoščili okrepčilo. Vožnja s trajektom ni zahtevala veliko časa in naša nastanitev je bila urejena v kraju Lumbarda, v hotelu Borik. Po dobri večerji je sledil sprehod po Lumbardi in nočitev.

Naslednji dan smo se odpravili na pohod iz Lumbarde do mesta Korčula. Med vinogradi in oljčnimi nasadi smo obiskali cerkev sv. Antona, do katere vodi 101 stopnica. Ogledali smo si rojstno hišo Benečana Marka Pola, ki se nahaja znotraj starega obzidanega mesta Korčula. Hiša je bila v lasti De Polo družine, zato nekateri menijo, da je bil Marko rojen v tej hiši. Trdnih dokazov pa seveda ni. V Korčuli smo se vkrcali na barko, ki nas je popeljala na otok Vrnik. Pluli smo mimo otoka Badija, kjer stoji katoliški samostan. Osvežitev v morju je bila po dvournem pohodu zelo dobrodošla.

Najbolj izraziti in razgledni vrhovi otoka so Klupca (569 m), Kom (508 m) in Hum (376 m). Obiskali smo vse tri vrhove in se naužili prekrasnih razgledov. Pogled je segel do sosednjih otokov Hvara, Mljeta, Lastova in celo Brača.

Naše izhodišče na Kom je bilo pri kmetiji Mala kapija. Pot proti vrhu ni zahtevna in poteka po gozdu. V dobri uri in pol smo dosegli vrh. Razgledi na sosednje otoke so bili nekoliko megleni, vendar kljub temu čudoviti. Povratek na izhodišče je hitro minil in na kmetiji Mala kapija so nam pripravili degustacijo pršuta, vina in oljčnega olja.

Kot izhodišče za vrh Hum smo si izbrali mesto, Velo Luko. Skrito je v dolgem in ozkem zalivu, na koncu katerega se nahaja Vela Luka, po kateri je mestece dobilo ime. Postali smo na grobu Oliverja Dragojevića, se mu poklonili in pričeli naš vzpon na Hum. Ob poti smo občudovali otoško vegetacijo, predvsem pa pogled na Velo Luko. Iz višine je lepo videti, da je obala ob mestu zelo razčlenjena, s številnimi zalivčki in prelepimi plažami. Na vrhu Huma se nahaja vrh vojaške utrdbe, komunikacijski stolp, klopca za počitek in za občudovanje Vele Luke ter bližnjih otokov. Pohod smo zaključili krožno do plaže Tri Porte, kjer smo ob kopanju preživeli popoldanske ure.

V zaščiten rezervat gozdne vegetacije Kočje smo se podali od Žrnovega. Ta nenavadna pokrajina deluje čarobno z velikimi skalami, pokritimi z zelenim mahom in bršljanom. Med pohajkovanjem po Kočju nas je nekoliko napral dež, vendar to ni bila nikakršna ovira in smo svoj pohod speljali do zaključka. Po vrnitvi iz rezervata, smo se okrepčali v bližnjem bifeju in se zaradi močnih neviht odpeljali v hotel, kjer smo preživeli deževne popoldanske ure.

Blato je očarljivo mestece, ki se nahaja v središču otoka in ni nastalo tik ob Jadranskem morju, ampak na vzpetinah poraslih z borovim gozdom in sadovnjaki, nad rodovitnim poljem v osrednjem delu zahodnega dela Korčule. Povzpeli smo se do cerkve sv. Vida in ob povratku v mesto sprehodili po lipovem drevoredu, ki krasi vhod v kraj. Nekaj kilometrov naprej smo postali še v očarljivem kraju, Smokvica. Po krajšem ogledu kraja, smo v krajevni vinarni degustirali vino in oljčno olje. Smokvica je znana kot rojstni kraj enega najbolj znanih hrvaških vin – Pošipa. Sledilo je še kopanje v zalivu Zavalatica in dan je bil popoln.

Pohod preko stare Lumbarde »od plaže do plaže« nam je omogočil pohod skozi številne vinograde, nasade oljk, fig… Ob poti smo občudovali granatna jabolka in ostalo otoško vegetacijo. Pohod je večinoma poti potekal med »suhimi zidovi«. To so kamniti zidovi, grajeni brez malte. Tak zid ima več funkcij – opredeljuje lastništvo, preprečuje erozijo zemlje, omogoča kmetijsko izrabo zemlje…. Prva plaža, do katere smo prispeli je bila plaža v uvali Pržina, kjer smo občudovali razburkano morje. Pot smo nadaljevali do najvzhodnejšega rta otoka, to je do lanterne Ražnjič s FKK plažo in nadalje do plaže Bilin Žal.

V nadaljevanju našega letovanja smo opravili še pohod iz Lumbarde do Korčule in pohod iz Lumbarde v Žrnovo. Oba pohoda smo zaključili s kopanjem, in sicer prvega v Žrnovski banji in drugega v Pupnatski luki.

Na koncu velja omeniti, da je skoraj vse naše pohodne poti budno spremljal Sv. Ilija ali Zmijino brdo. To je 961 m visoka gora in se nahaja na polotoku Pelješac. Zaradi svoje višine in zaradi edinstvenega položaja Pelješca predstavlja vrh eno najširših in najlepših razglednih točk v hrvaških gorah. Vrh ponuja neverjeten pogled na dalmatinski arhipelag in obalno območje mesta Orebić pod njim.

Deseti dan našega potovanja smo se odpravili proti domu. V zelo zgodnjih jutranjih urah smo se iz Vele luke s trajektom, skozi splitska vrata, odpeljali do Splita. Zgodnja jutranja ura nam je pričarala prečudovit sončni vzhod in po dobrih treh urah smo bili v Splitu. Čakala nas je le še avtobusna pot proti Ljubljani, kamor smo prispeli po dobrih sedmih urah.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kor%C4%8Dula:

Tako kot vsi dalmatinski otoki se tudi Korčula razteza v približni smeri vzhod - zahod. Dolžina otoka je 46,8; v širino pa meri od 5,3 do 7,8 km. Vzhodni in zahodni del otoka sta nizka, osrednji del pa visok. Najvišja vrhova sta Klupca (568 mnm) in Kom (510 mnm). Obala je zelo razvejana. Podnebje je blago: srednja januarska temperatura je 9,8 °C, julijska pa 26,8 °C. Letno je na Korčuli okoli 2675 sončnih ur, otok pa je v poletnih mesecih izpostavljen svežemu maestralu. Povprečno letno pade 1100 mm padavin. Otok je bil obilno porasel s sredozemskim rastlinjem, vinogradi in borovimi gozdički, dokler ga ni 1998 prizadel strahovit požar v katerem je pogorel ves osrednji del med naseljema Blato in Smokvica.