Vodniški odsek - Galerija

39. MARTINOV POHOD IN MARTINOVANJE S PD BREŽICE

12.11.2023

Za letošnji Martinov pohod in martinovanje smo se odpravili v zibelko cvička, Gadovo peč na Dolenjskem. Gadova peč označuje vinorodno gričevnato območje Gorjancev na ozemlju brežiške občine in se nahaja med naseljema Stojanski vrh in Vinji vrh.

V jutranji megli smo se z avtobusom odpeljali do Brežic, kjer smo se srečali s člani pobratenega planinskega društva Brežice. Skupaj smo se odpravili na izhodišče našega pohoda pri Vlaškem hramu. Preko vasi Premogavce smo se povzpeli na manjšo vzpetino, Glavico. Pot nas je vodila mimo številnih jesensko obarvanih vinogradov, zidanic in gozdov. Na tem področju je lepo videti, da je izvirna arhitektura zidanic (vlaških hramov) v veliki večini ohranjena. Vzrok temu je najverjetneje prometna odmaknjenost in razmeroma visoka lega vinogradov. Po približno dveh urah smo dosegli vrh Glavice, kjer smo imeli nekoliko meglen, vendar lep pogled na Krško-brežiško kotlino. Sonce nas je že pogrelo in čudovita pokrajina, posejana z vinogradi in gozdovi, ki so že dodobra spremenili barvo listja, so lepo poživili lepoto pokrajine. Po krajšem postanku in okrepčilu, smo se po isti poti v eni uri vrnili na Stojanski vrh, do turistične kmetije Zdenka.

Že na dvorišču kmetije so se vile omamne vonjave martinovega, tega najbolj priljubljenega praznika v Sloveniji. To je praznik, ko je sv. Martin mošt spremenil v vino in je praznik preprostih stvari, kot so veselje, prijateljstvo in dobri ljudje. Poleg praznovanja nove vinske letine ima martinovo tudi svoje jedi, med katerimi so najbolj značilna pečena gos ali raca, mlinci, rdeče zelje in prav s temi dobrotami so nas postregli na kmetiji. Po dobri in obilni hrani se je seveda lepo prilegel cviček.

Ker pa martinovanje ne sme miniti brez blagoslova mošta v vino, je bilo to ob obilu smeha, tudi opravljeno.

Lepo ogreti od hoje, dobre hrane in cvička, smo se v popoldanskih urah vrnili v Ljubljano. Dan je kar prehitro minil.

https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/popisali-so-arhitekturno-dediscino-vlaskih-hramov/317636

»Lastniki vlaških hramov so bili Vlahi ali uskoki in so po njih tudi poimenovani. To so bili ljudje, ki so prebivali na območju vojne krajine in so prihajali izza Gorjancev na to območje obdelovat vinograde. Vlaške hrame, kot so jih poimenovali, so lastniki uporabljali za bivanje v času vinogradniških opravil."

Tekst: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej