Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

ŽABA (DEBELI HRIB) – FERJANKA – BARJE

20.3.2024

Seniorski odsek našega planinskega društva se je tokrat odpravil na Debeli Hrib ali Žabo, kot so hrib poimenovali domačini. Žaba je dobila svoje ime po skulpturi žabe, ki jo je oblikoval domači umetnik. Pred postavitvijo skulpture, Debeli hrib ni bil tako obiskovan. Namen umetnika po večjem obisku hriba, je bil dosežen.

Dragomer je srednje veliko naselje, ki ga na severni strani obdaja mešani gozd Debelega hriba. Le-ta je del Polhograjskega hribovja. Na južni strani naselja se razprostira Ljubljansko barje.

Do Dragomerja smo se iz Ljubljane odpeljali z rednim avtobusom, do pizzerije Sicilijana. Pot nas je najprej vodila preko naselja po asfaltirani poti do roba gozda.

Po zmerni vzpetini smo v dobrih štiridesetih minutah dosegli vrh Žabe, kjer so nas pričakale lesene skulpture – žaba, sova, zajec polž in veverica. Po krajšem okrepčilu smo pot nadaljevali proti Ferjanki, kjer nas je spremljalo lepo vreme, pomladne cvetlice in dobra volja. V nadaljnji uri smo dosegli vrh Ferjanke, si vzeli čas za malico in počitek. Predvsem se nismo mogli načuditi »koči odprtega tipa«. Lahko bi jo poimenovali tudi »samopostrežna koča zaupanja«. Lastnik te koče nudi okrepčilo, brez njegove prisotnosti in stavi na poštenost obiskovalcev. Koča je odprta, v njej si lahko postrežeš z napitki in oddaš denar v skrinjico. Na Ferjanki se nahaja tudi stara opuščena kmetija (»pri Ferjankarju«), na kateri je obeležje drugi četi bataljona dolomitskega odreda. Poleg tega pa se na Ferjanki nahaja še nekaj vikendov. Po počitku in »martinčkanju« na soncu smo se iz Ferjanke spustili v vas Log, po nadvozu prečili avtocesto in že smo prišli na zaščiteno Ljubljansko barje, kjer nas je pozdravil račji par.

Po dobrih štiridesetih minutah hoje po barju smo se vrnili v Dragomer v pizzerijo La Palla, kjer smo še malo poklepetali, popili kavico in zaključili naš pohod.

https://eucbeniki.sio.si/geo9/2648/index5.html:

»Rastlinstvo in živalstvo Ljubljanskega barja sta, kljub izsuševanju, zelo pestra. Gozd porašča samo 1/10 površine Barja. Ostalo površino pokrivajo močvirja in travišča, kjer uspevajo značilne travniške rastlinske vrste, kot so močvirske logarice, močvirski tulipan, kalužnice, travniške orhideje. Barje je zelo pomembno gnezdišče ptic, saj jih tukaj gnezdi okrog 100 različnih vrst; od tega tudi nekatere ogrožene vrste, kot sta na primer veliki škurh in kosec. Od ostalih živalskih vrst omenjamo še ogroženi želvo močvirsko sklednico in vidro. Za sedaj je na Barju še dovolj dvoživk (zelena rega) in žuželk. Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje razglašeno za krajinski park.

Območje Barja je tudi pomembno arheološko najdišče zaradi kolišč in koliščarjev. Tukaj so leta 2002 našli najstarejše kolo na svetu. Razstavljeno je v Mestnem muzeju in naj bi bilo staro okrog 5200 let. Ohranilo se je, ker je tičalo v vlažnem blatu, ki ni dopuščalo, da bi prišlo v stik z zrakom in zgnilo.«

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej