Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

BARJANSKI OSAMELCI – DOBČENICA, VELIKI VRH, GULČ

10.5.2024

Če smo hoteli ujeti lepo vreme, smo člani seniorskega odseka PD, pohod na barjanske osamelce prestavili iz srede na petek in vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj je bilo sončno in temperature so bile primerne mesecu maju.

Z lokalnim avtobusom smo se iz Ljubljane popeljali do Dragomerja, prečkali avtocesto in se po prečudovitem barju preko Žabnice podali do Notranjih Goric. Naš cilj je bil povzpeti se na tri barjanske osamelce: Dobčenico, Veliki vrh in Gulč ter krožno vrniti nazaj v Dragomer. Vso pot do Notranjih Goric smo občudovali že obdelane dolge barjanske njive, posejane z ozimnim žitom, močvirske cvetlice, kot so močvirski irisi, močvirske zlatice, sive in bele čaplje in druge ptice. Na poti smo srečali celo mladiča sinice, ki je prvič vzletel.

Kmalu smo prispeli do trgovine Tuš v Notranjih Goricah, kjer je bilo naše izhodišče za en lahek vzpon na 342 metrov visok hrib Dobčenico (domačini ji rečejo Dulčenca). Na Dobčenici so bila najdena mikrolitska orodja iz starorimskega obdobja in dva gema z upodobitvijo divje svinje. Na vrhu smo si privoščili malico in se po kratkem postanku spustili na barjansko pot, ki nas je pripeljala do vznožja naslednjega hriba Veliki vrh. Gozd na tem barjanskem hribu je čudovit, s starimi drevesi in z mnogo podmladka, predvsem jelk. Takoj po spustu na barje nas je pričakalo prečudovito močvirje z barjanskimi irisi in zlaticami in po nekaj metrih hoje smo prispeli do izhodišča na 373 visok Veliki vrh.

Veliki vrh je drugi največji vrh na tem delu barja in v višino meri 373 m . Prvi najvišji je s svojimi 390 metri Plešivica, na katerega se bomo podali naslednjič. Vzpon na Veliki vrh je terjal pol ure. Na vrhu se nahaja žig in izhodišče do naslednjega griča, Gulč, do katerega smo se sprehodili v dobrih dvajsetih minutah.

Gulč je 350 m visok hrib, kjer stoji cerkev posvečena sv. Duhu. Pot do cerkve je zelo slikovita. Hodili smo mimo lesenih gob, starih domačij, raznih vrtnih okraskov in tudi novogradenj. Po ogledu zunanjosti cerkve, smo se spustili do Notranjih Goric, kjer smo si v bifeju pred trgovino Tuš privoščili zasluženo okrepčilo.

Čakala nas je le še pot iz Notranjih Goric do Dragomerja, kjer smo se z lokalnim avtobusom popeljali v Ljubljano.

http://www.dedi.si/dediscina/455-kostanjevica»Ljubljansko barje je nastalo na tektonsko zelo aktivnem območju, ki ga prečkajo številni prelomi, tako alpske, kot tudi dinarske smeri. Ob prelomih so se nekateri deli površja ugreznili, vendar ne hkrati. Ponekod je bilo ugrezanje hitrejše, drugod pa so kamninski bloki zastajali. Osamelci ali »otoki« so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja, zato imajo podobno kamninsko sestavo kot zaledje in dno pod pleistocenskimi sedimenti. V največji meri je to triasni dolomit, kar dokazujejo podatki iz mnogih vrtin, ko so na različnih globinah naleteli na dolomitno podlago.«

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej