Seniorski odsek-deluje v okviru vodniškega odseka - Galerija

IZLIV SOČE (PARK ISOLA Della Cona)

19.5.2024

Tokrat smo se odpravili na izlet k izlivu Soče v Jadransko morje. Ta se nahaja v naravnem rezervatu Isola della Cona blizu Tržiča (Monfalcone) v Italiji. V približno poldrugi uri smo prispeli do parka, medtem pa na avtobus vkrcali še našega vodnika Ivana. S pomočnikom Borisom sta si delo pošteno razdelila. Ivan je vodil skupino po poti parka dolgi približno štiri ure, Boris pa je s svojo skupino opravil pot dolgo približno dve uri.

Posebno zaščiteno območje Isola della Cona leži nedaleč od Tržiča. Območje predstavlja naravne ali pa umetno ustvarjene lagune med izlivom Soče in med plitvim morskim kanalom zavarovanega območja. Na območju parka živijo številne raznolike ptice in kamarški konji, ki jih zvesto spremljajo čaplje.

Pot do izliva je skoraj popolnoma ravna in prehodili smo jo v dolžini približno petnajstih kilometrov. Od začetka do konca je le osem metrov višinske razlike. Vso pot nas je spremljalo živahno ptičje žvrgolenje, pogledi na manjše črede konjev, ki so se brezskrbno pasli v lagunah in močvirske cvetlice. Med potjo smo obiskali tudi opazovalnici, kjer smo lahko nemoteno opazovali konje na paši, ptice in gnezdenje rac. Žal pa je obrežje ob nasipih tudi polno naplavin suhega vejevja in plastike predvsem plastičnih boj, ki jih je najverjetneje prinesla burja.

Nadalje nas je raven kolovoz po nasipu proti rtu le pripeljal do konca – do samega izliva Soče v Jadransko morje. Tu se nam je odprl pogled proti Tržiču in njegovo ladjedelnico, kjer se je pokazalo nasprotje med varovanjem narave na eni in njenim uničevanjem na drugi strani zaliva.

Po krajšem postanku smo se po isti poti odpravili nazaj proti izhodišču. Občutek smo imeli, da je pot nazaj vsekakor hitreje minila, kot proti izlivu, čeprav temu ni bilo tako. Prispeli smo do izhodišča, kjer so nas pričakali prijatelji, ki so opravili krajšo pot. Skupaj smo se v okrepčevalnici ohladili s hladno pijačo in vkrcali na avtobus, ki nas je popeljal v Slovenijo na pozno kosilo. V Ljubljano smo prispeli okoli 19. ure.

https://www.skocjanski-zatok.org/narava/zivali/kamarski-konji/

»Kamarški konji živijo prosto v naravi v močvirjih na izlivu reke Rone v Franciji. Pasma je zelo stara in se je skozi naravno selekcijo prilagodila na življenje v močvirju. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so jih iz Francije pripeljali v deželni naravni rezervat na izlivu Soče v sosednji Italiji, od koder smo jih pripeljali v Škocjanski zatok. Skotijo se črne ali temno sive barve, ko odrastejo, pa postanejo beli.«

Zapisala: Ivica Vidmar

Foto: Danilo Cej